UTRUJENOST
Vsak kdaj pa kdaj zavzdihne: »Tako sem utrujen, da bi se kar sesul«. Zmanjšano telesno in psihično moč, slabši apetit, razdražljivost, nemir in spremenljivo razpoloženje občasno občuti prav vsak izmed nas. Po dolgotrajnem in napornem fizičnem delu ali po večjih psihičnih obremenitvah je utrujenost običajna in razumljiva. Utrujenost in slabo splošno počutje sta pri hitrem življenjskem ritmu in velikih delovnih obremenitvah zelo pogosta. Največkrat sta posledica preobilice dela ali premalo spanja. Pogosto nas utrujajo stalna napetost, hitenje in skrbi.
Naše telo nam začne pošiljati opozorila, na katera bi morali biti bolj pozorni. Telesna »inteligenca« hitro spozna, kaj organizmu manjka in nam to preko počutja tudi pove. Občutek utrujenosti je torej zaščitni mehanizem telesa, ki nas pravočasno opozarja in brani pred prehudo izčrpanostjo ali boleznijo. Utrujenosti brez vzroka ni.
Kadar občutek utrujenosti tako poseže v našo življenjsko učinkovitost, da nas začne omejevati, je smiselno začeti iskati vzroke zanjo. Najprej se lahko vprašamo, ali bi utrujenost lahko bila posledica napačnega življenjskega sloga – odgovor telesa na prevelike obremenitve in skrbi ter premalo prostega časa. Najprej moramo razmisliti o razdelitvi časa za delo, počitek in spanje. Že pred več kot sto leti je začelo veljati pravilo zdravega življenja – načelo 3 x 8 : 8ur dela, 8ur sprostitve in 8ur spanja.
Pomladanska utrujenost
Na občutek utrujenosti lahko vplivajo tudi različni zunanji dejavniki: npr. nizek zračni tlak, megla, ki nas naredi malodušne in nam vzame vso voljo do dela, poletna vročina, deževni dnevi, mraz, polna luna, letni časi in tako dalje.
Po dolgi zimski sivini se na prve pomladne žarke pogosto odzovemo s t.i. pomladansko utrujenostjo. Znaki, po katerih jo prepoznamo, so : pomanjkanje energije, manjša fizična zmogljivost, preutrujenost, brezvoljnost, motnje koncentracije, kar vse skupaj pripelje do upada delovne učinkovitosti.
Ta se pogosto povezuje z nezadovoljstvom, ki lahko vodi celo v blago obliko depresije. Veliko ljudi ima moten spanec. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je večja tudi možnost okužb. Padec odpornosti je prepoznaven po tem, da pogosteje zbolimo (v tem času najpogosteje za virozami). Sonce nas vabi v naravo, mi pa brezvoljni poležavamo doma. Nastopila je pomladanska utrujenost.
Kaj lahko storimo sami za preprečevanje ali zmanjševanje utrujenosti?
Z nekaj koristnimi ukrepi lahko pomladansko utrujenost preprečimo ali pa vsaj omilimo, če je do nje že prišlo. Osnova naj bo zdrava in uravnoteženaprehrana, z veliko sadja in zelenjave. Da bi obnovili porabljene zaloge, je poleg zdrave prehrane priporočljivo jemati tudi vitaminsko mineralne pripravke, ki vsebujejo dnevno priporočene količine teh pomembnih snovi. Dodatki k prehrani so najbolj učinkoviti, in je njihovo uživanje varno, če se pravilno odmerjajo in pravilno kombinirajo (prenizke doze so neučinkovite, previsoke pa potencialno škodljive). Zato je priporočljivo upoštevati nasvet strokovnjaka.
Za preprečevanje pomladanske utrujenosti je priporočljivo več gibanja v naravi. Zaželeno je, da se čim krajši čas zadržujemo v zaprtih prostorih. S krepitvijo imunske odpornosti organizma zmanjšamo nevarnost pred okužbami. Zelo pomembno je, da kritično precenimo svoj življenjski slog in vanj vnesemo kakšno spremembo: zmanjšanje vsakodnevnih obremenitev, prosti čas, spanje, prehrana, izogibanje nezdravim razvadam, gibanje in fizična aktivnost, stik z naravo, sprostitvene tehnike, skrb za prijetne medčloveške odnose, vlaganje energije v zdrav partnerski odnos, negovanje drobnih življenjskih radosti, pozitivna duševna naravnanost, veselje do življenja. Najti moramo tudi svoje otočke miru, kjer smo lahko sami, ali pa poiskati pomoč, kadar čutimo, da vsega ne zmoremo sami. Predvsem pa moramo biti zadovoljni sami s seboj, s svojimi bližnjimi in se dobro počutiti v okolju, v katerem živimo.
Kadar pa kljub vsem poizkusom ostajamo nemočni, poiščemo strokovno pomoč.